Kot za vsako bolezensko stanje, seveda obstaja zdravljenje tudi za to. Začne se s subjektivno oceno resnosti ustnega zadaha, pri čemer preiskovalec vonja pacientov zadah. Za objektivno oceno pa obstajajo naprave, ki v izdihanem zraku zaznavajo koncentracijo hlapljivih žveplenih snovi. Ker je vzrok večinoma prisoten v ustih, mora zobozdravnik narediti natančen ustni pregled, v katerega sodijo pregled obzobnih tkiv, ocena obloženosti jezika (predvsem njegovega korena) in pregled zob, saj lahko k slabemu zadahu pripomoreta zobna gniloba (karies) in bakterijski plak, ki ga posameznik ne odstranjuje iz medzobnih prostorov z nitkanjem. Če odkrijemo vzrok, je to običajno dovolj, da lahko uvedemo uspešno terapijo. Za kontroliranje uspešnosti je poleg zobozdravnika priporočljivo vplesti tudi zaupnika, bodisi partnerja ali pa tesnega prijatelja osebe z zadahom, ki nam bo iskreno povedal, če se je stanje izboljšalo. Če vzroka v ustih ne najdemo, pa je potrebno sodelovanje z zdravniki iz druge specialnosti.