Za implantate (oziroma zobne vsadke), ki veljajo danes za zelo uspešen način reševanja težav, povezanih z delno ali popolno brezzobostjo, je pogosto prisotno zmotno prepričanje, da zahtevajo manj nege kot naravni zobje. Zavedati se moramo, da jih, če zanje ne skrbimo z ustrezno ustno higieno, čaka enaka usoda, kot naravne zobe – tudi ti namreč lahko izpadejo. Bakterijske zobne obloge, ki jih sami neredno ali nezadostno odstranjujemo, lahko na zobeh privedejo do nastanka zobne gnilobe in parodontalne bolezni, ki se začne z vneto dlesnijo. Podobno se dogaja ob implantatih. Bakterije, ki se dalj časa zadržujejo na površini implantata, ob dlesni prav tako kot pri zdravem zobu povzročijo vnetje – pri tem imamo opravka s periimplantatno boleznijo. Če je ob implantatu vneta samo dlesen, govorimo o periimplantatnem mukozitisu, podobno kot je to ob zobu gingivitis. Če je ob implantatu raztopljena že kost, govorimo o periimplantitisu, podobno kot je to pri zobu parodontitis. Vnetje in s tem raztapljanje kosti ob implantatih napreduje bistveno hitreje kot raztapljanje kosti ob zobu. Tako je nenegovani implantat lahko žrtev hitrega uničenja kosti, zaradi česar lahko posledično izpade.