Večkrat se kdo pošali, da mu zaradi preobilice modrosti rastejo dodatni zobje. Kot modrostnik je mišljen osmi zob v vrsti, ki ga predstavlja tretji kočnik. Vseeno nismo nič manj modri, če se odločimo ta zob izpuliti.
Modrostniki so zadnji zobje v zobni vrsti, ki tudi najkasneje izrastejo (med 16. in 25. letom). Oblike teh zob se lahko razlikujejo, imajo raznovrstno število zobnih vrškov, še bolj raznolike so pa oblike in število korenin. Izrast (erupcija) zoba je lahko popolna, če se nasprotna zoba prilegata en drugemu, tako imamo v ustih dva para zob več za žvečenje. Večkrat se zgodi nasprotno. Lahko da zob sploh ne izraste, takrat rečemo, da je impaktiran. Delno izrastel, semiimpaktiran, pa je delno prekrit s kostjo, delno z dlesnijo. Je pa vsako leto več ljudi, ki zasnov za te zobe sploh nimajo, kar pomeni, da evolucijsko izginja.
Kdaj je potrebno puljenje?
- Če je zob simptomatski, kar pomeni, da boli, da je okoli prisotno vnetje, da je kariozno uničen.
- Če je položaj zoba takšen, da ogroža okoliške strukture (da vrašča k sosednjemu zobu, da je v bližini živca …).
- Če zob nima nasprotnega zoba (antagonista), saj potem njegova vloga ni izpolnjena in bo začel prekomerno izraščati.
- Če je semiimpaktiran – takšni zobje imajo med dlesnijo, ki ga prekriva, in zobom žepek, v katerem se nabira hrana, in tendenco k vnetju, saj je tam težko očistiti.
- Če do zoba nimamo dobrega dostopa ter je higiena nezadostna.
Puljenje takih zob je priporočljivo do 30. leta, ko je kost še elastična in ima hitrejše regeneracijske sposobnosti, kar pa ne izključuje puljenja tudi v kasnejših letih.
Vredno je omeniti, da puljenje modrostnikov kot preventiva za to, da se ne bodo položajno spremenili zobje v sprednjem delu zobnega loka, ne velja. Študije dokazujejo, da položaj modrostnikov sploh ne ali pa minimalno vpliva na položaj ostalih zob. Puljenje tako ne izključuje premikov zob v srednjih letih življenja.
